been in the hood
OK, postaja zanimivo. Vceraj se je pojavil en mladenic, ki pravi, da fura turiste po predmestjih Lusake. OK, itak mam en dan viska, zakaj pa ne. Danes dopoldne smo se torej odpravili v eno od teh predmestij, ki ma menda dobrih 50.000 prebivalcev (cela Lusaka skoraj 2 mio).
Tezko bom opisal to, kar sem tam videl; ni da nisem pricakoval, ampak besede so tu brez pomena... O kakih cestah, ulicah, kakrsnikoli infrastrukturi ne duha ne sluha, prebivalisca so betonske barake, pokrite z najdenimi salonitkami ali plehom, wc-ji so dvometrske luknje med 'hisami', ki jih pac zasujejo, ko so polne. Obiskali smo eno od teh bivalisc, kjer nas pozdravi zelo prijazen mozakar blizu 60 v kravati, g. Mwinga. In nas popelje v 'dnevno sobo', predstavi del svoje 12-clanske druzine in razlozi, da vecina dohodka gre za solanje dveh od otrok. Gospod ima sreco; pravi, da je biznismen in si je prigaral 'lepo' penzijo z delom v gradbenistvu. Cinik bi lahko rekel, da zivi v elitnem delu soseske, saj je hisa na njenem robu in ima pogled na center mesta (4 stolpnice v daljavi), pac cez lokalno smetisce, pa kaj ces...
Obiskali smo tudi lokalno solo, community school, kamor pa zahajajo otroci, pri katerih zmanjka denarja za drzavne sole, ki, ce sem prav razumel, stanejo okoli 100$ na leto (g. Mwinga bi moral to cifro torej zmnoziti z 10). Tudi ta sola je v bistvu samo baraka, ima eno ucilnico in 150 otrok. Menda bojo zgradili zaresno solo, ko bojo dobili gradbeno dovoljenje. Znano? Me zanima, ce bojo pol najeli podizvajalca...
Pot nas je peljala tudi cez trznico, ki sem jo omenjal vceraj; jaz sem ze izkuseno odganjal vsiljivce z "awe m'dala, zikomo!" (hvala, Mojca!), kar je naredilo vtis na vodica in je rekel, da se obnasam, kot da zivim tu. Ampak solo sprehodov po tej trznici vseeno ne priporoca, ker belec pac pritegne pozornost. Brez panike, saj ni nic hudega, samo ozeparijo te mimogrede...
Nedvomno me v naslednjih dneh caka se veliko nepopisnih dozivetij - jutri me Mojca pelje v Children's town nekam v bush, kjer bom spoznal majcken del od zambijskih 200.000 sirot zaradi AIDSa. Uradna stevilka je 800.000, ampak vkljucuje otroke, ki so izgubili enega od starsev. Kakorkoli obrnes, obe cifri sta katastrofalni za drzavo z 12 mio prebivalcev.
Bodi dovolj za danes; dodal bom se prispevek v svedscini, potem pa sibam v barcek. :) In seveda hitro spanje - tu se gre spat in vstane bolj ali manj s kurami, predvsem zato, ker je jutro edini znosni del dneva, najbrz pa ma to tudi kaj opravit s komarji.
En lep temno-crni pozdrav iz Zambije!
PS: se vedno smo brez vode, vendar sem to po danasnjem izletu skoraj pozabil omeniti. Vceraj sem se razmisljal, da to delajo namerno za avantur zeljne turiste, danes pa se mi to niti ne zdi vec avantura...
Keep up the good spirit! :)
Tezko bom opisal to, kar sem tam videl; ni da nisem pricakoval, ampak besede so tu brez pomena... O kakih cestah, ulicah, kakrsnikoli infrastrukturi ne duha ne sluha, prebivalisca so betonske barake, pokrite z najdenimi salonitkami ali plehom, wc-ji so dvometrske luknje med 'hisami', ki jih pac zasujejo, ko so polne. Obiskali smo eno od teh bivalisc, kjer nas pozdravi zelo prijazen mozakar blizu 60 v kravati, g. Mwinga. In nas popelje v 'dnevno sobo', predstavi del svoje 12-clanske druzine in razlozi, da vecina dohodka gre za solanje dveh od otrok. Gospod ima sreco; pravi, da je biznismen in si je prigaral 'lepo' penzijo z delom v gradbenistvu. Cinik bi lahko rekel, da zivi v elitnem delu soseske, saj je hisa na njenem robu in ima pogled na center mesta (4 stolpnice v daljavi), pac cez lokalno smetisce, pa kaj ces...
Obiskali smo tudi lokalno solo, community school, kamor pa zahajajo otroci, pri katerih zmanjka denarja za drzavne sole, ki, ce sem prav razumel, stanejo okoli 100$ na leto (g. Mwinga bi moral to cifro torej zmnoziti z 10). Tudi ta sola je v bistvu samo baraka, ima eno ucilnico in 150 otrok. Menda bojo zgradili zaresno solo, ko bojo dobili gradbeno dovoljenje. Znano? Me zanima, ce bojo pol najeli podizvajalca...
Pot nas je peljala tudi cez trznico, ki sem jo omenjal vceraj; jaz sem ze izkuseno odganjal vsiljivce z "awe m'dala, zikomo!" (hvala, Mojca!), kar je naredilo vtis na vodica in je rekel, da se obnasam, kot da zivim tu. Ampak solo sprehodov po tej trznici vseeno ne priporoca, ker belec pac pritegne pozornost. Brez panike, saj ni nic hudega, samo ozeparijo te mimogrede...
Nedvomno me v naslednjih dneh caka se veliko nepopisnih dozivetij - jutri me Mojca pelje v Children's town nekam v bush, kjer bom spoznal majcken del od zambijskih 200.000 sirot zaradi AIDSa. Uradna stevilka je 800.000, ampak vkljucuje otroke, ki so izgubili enega od starsev. Kakorkoli obrnes, obe cifri sta katastrofalni za drzavo z 12 mio prebivalcev.
Bodi dovolj za danes; dodal bom se prispevek v svedscini, potem pa sibam v barcek. :) In seveda hitro spanje - tu se gre spat in vstane bolj ali manj s kurami, predvsem zato, ker je jutro edini znosni del dneva, najbrz pa ma to tudi kaj opravit s komarji.
En lep temno-crni pozdrav iz Zambije!
PS: se vedno smo brez vode, vendar sem to po danasnjem izletu skoraj pozabil omeniti. Vceraj sem se razmisljal, da to delajo namerno za avantur zeljne turiste, danes pa se mi to niti ne zdi vec avantura...
Keep up the good spirit! :)
posted by andrejzer | 3:59 pop.
3 Comments:
"Awe m'dala, zikomo!" < ??? Kar nas je lingvistov avanturistov, bi nas zanimal pomen. Je to bolj "Nič ne bi, hvala!" al "Spizdi stran, jebemti!"? :D
a je vode zmanjkalo ali "zmanjkalo"? če je je zmanjkalo, je torej ni v vsej lusaki? če pa je je "zmanjkalo", je morda ni le v vašem hostlu? Pa se bogi prašički ipd. živali morate valjati po bazeni, ki ima zraven bar z muziko ipd., si mislim... :)
LP, metalec
Ja, bogi, da se ne moreš kopat, ne? Kak boš usran prišu domov :-)
Pa še kej napiš!
:-D
Objavite komentar
<< Home