on the road

Tokrat ne bo tako lepe zgodbice, ker sem malo utrujen.

Najprej bilanca dneva: sem v Blantyru na jugu Malavija, za mano je dobrih 500 km, ki sem jih postuklal s sedmimi prestopanji. Postavil sem dva nova osebna rekorda - v disciplini osebni avtomobil 8 ljudi, v disciplini kombi pa 19. Podkupil sem carinika in naucil sem se, kako se znebis nadleznih rastamanov. In odkritje dneva: v suhi afriski vrocini se ti cote posusijo celo zazipane v rukzaku.

Jutri zakljucujem kalvarijo, ki se je zacela pred dvema dnevoma v Livingstonu, z vzponom na najlepso in najvisjo goro Malavija, Mt Mulanje. Brez skrbi, tu ni sneznih metezev. Po moje je bil bistveno bolj razburljiv vcerajsnji dan. Utrinki: okvara prenatrpanega avtobusa (ni mi uspelo prestet potnikov, zato to disciplino crtam), 4-urno cakanje na nadomestni bus na zgocem soncu in divja voznja nadomestnega busa cez hribovje, katere vrhunec je bil ovinkast spust v dolino s pregorelimi prednjimi zavorami (tudi discipline najhitrejsega busa ne bo, ker sem sedel cisto zadaj in nisem videl na stevec). Noro, se nikoli se nisem tako zabaval! Na rafting po Zambeziju sem ze skoraj pozabil, ni bil pol toliko razburljiv. :)

Do vrnitve v Lusako in leta domov bom zatorej pocival v miru in lepoti malavijskih gora. V planinskih postojankah najbrz nimajo wirelessa, tako da se spet javim, ko pridem z gore; v najslabsem primeru dan pred odhodom, ko bom v Lusaki. Verjetno s se eno zgodbico, ki jo mam ze skoraj napisano. Mimogrede, v Malaviju mi vlece mobitel, tak da se da kaj nujnega zmenit tudi prek SMS.

Lep pozdrav vsem, pa ne se sekirat, v Afriki se nihce ne.
Andrej